|
|
|
ŽUPANOVA
JAMA Že J.V.Valvasor je Županovo jamo omenil v svoji Slavi vojvodine Kranjske, lepotico dolenjskega kraškega sveta in poseben ponos grosupeljčanov. Ime je dobila po županu Josipu Permetu, ki je 26.maja 1926 leta prišel skozi 11 m globoko brezno v lepo zakapano jamo. Še istega leta so jamarji Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane jamo raziskali in izmerili. Jama leži pri vasi Velike Lipljene, južno od Grosuplja, v neposredni bližini grebena Tabor (492m). Komaj 100 m od vhoda v brezno leži Ledenica, katero J. V. Valvasor leta 1689 prav tako omenjal. Turisti so skozi prvotni vhod vstopali v jamo vse do leta 1935, nato pa so uredili vhod v jamo skozi Ledenico.
Pa vstopimo še sami Najprej pridemo po stopnicah navzdol v razsežno dvorano Ledenico, vrečaste oblike, kjer pozimi zaradi nizkih temperatur nastajajo ledeni stalagmiti, ki so jami dali ime. Vzdolž podora ob zahodni steni dvorane vodijo v strmo skalo vsekane stopnice navzgor skozi izkopani predor v nizko Srebrno dvorano, bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Sosednja Županova dvorana ima izravnana podorna tla. V 11m visokem stropu je viden prvotni vhod v jamo. Iz dvorane pelje pot skozi nizek rov z erozijsko oblikovanimi stenami mimo 4 m visokega stalagmita Svečnika in nato navkreber mimo kapniške skupine Orgle v največjo 30 m dolgo, 20 m široko in do 10 m visoko dvorano z mogočni stalagmiti, med njimi je najmočnejša skupina Spomenik neznanemu junaku, kot spomin na I.svetovno vojno.
Nasproti temu spomeniku stoji čudoviti Permetov steber, v spomin odkritelju Županove jame. Jugovzhodna stena dvorane je vsa zasigana, prav tako pa je tudi strop poln stalaktitov. Po stopnicah pridemo v Blatno dvorano, ki je dobila ime po debeli plasti ilovice, ki je včasih prekrivala tla. Zahodna stena je gola, ob vzhodni steni pa rastejo mogočni kapniki, med njimi ogromen stalagmit, ki meri v obsegu 7 m. Do leta 1937 je bila jama poznana le do tod. Takrat so skozi razpoke prodrli v prostorno Matjaževo dvorano, imenovano po Matjaževem prestolu, ki ga oblikujeta dva mogočna kapniška stebra. Okrog teh stebrov so v tleh številne rjavkaste sigaste ponvice, s stropa vise ponekod veliki stalagmiti v obliki banan. Tla dvorane prehajajo v ožjem prehodu v 30 m dolgo Zadnjo dvorano, napolnjeno s skalami in ilovico, ki se konča z globokim breznom. V letu 1994 so jamarji Jamarskega kluba Železničar iz Ljubljane odkrili nadaljevanje jame. Našli so novo, ki je dobila ime po odkritelju in se imenuje Igorjeva dvorana. Dolga je 30 m in po vzhodni steni zakapana. Dostopna je samo za jamarje. Županova jama je delo nekdanjega potoka Podlomščice, ki teče danes niže v široki dolini ob vznožju hriba Tabor. Na to kažejo ostanki rečnih sedimentov v jami. Poznejši podori so spremenili prvotno podobo jame. V najmlajši razvojni dobi so številne kapniške tvorbe prekrile podorno skalovje. Tako se danes pojavlja voda le kot kapniška voda. Jama leži v višini 410 m in je dolga 360 m ter doseže globino 77 m. Ob izvrstni električni razsvetljavi prihajajo sveže, pestre kapniške oblike v jami do polne veljave. |
|
|
