|
|
|
RAKOV ŠKOCJAN Rakov Škocjan je okrog 2,5 km dolga in 500 m široka dolina ob severnem vznožju Javornikov med Cerkniškim in Planinskim poljem. Po njem teče reka Rak, ki izvira iz Zelških jam na vzhodni strani in ponika v Tkalco jamo na zahodni strani doline. Dolina je dobila ime Škocjan po cerkvici sv.Kacijana, postavljeni pri Velikem naravnem mostu. Kamninsko podlago območja gradijo spodnjekredni apnenci z vložki dolomita. Nad reko, ki je sprva v celoti tekla pod površjem, se je na več mestih porušil strop in nastal je kanjon. Tam, kjer se je podiranje začelo najprej, se dolina razširi, na izvirnem in ponornem delu pa so kasneje nastale mogočne soteske z mostovoma. Ostanka nekdanjega stropa sta Mali naravni most (42 m) in Veliki naravni most (37 m).
V Rakov Škocjan se izlivajo vode s Cerkniškega polja in izpod Javornikov. Poleg izvira Raka iz Zelških jam, ki dobiva vodo skozi Karlovice s Cerkniškega polja, je v Rakovem Škocjanu na levem bregu Raka še 7 skupin kraških izvirov. Najpomembnejši so Kotliči in Kotel, ti dobivajo vodo izpod Javornikov. Od višine vode Cerkniškega jezera je odvisen vodostaj Raka. Ob suši reka v celoti ponika že pred Velikim naravnim mostom, v deževni polovici leta pa je pretok Raka več kot 10 kubičnih metrov na sekundo. Voda tedaj zalije dno doline in lahko sega skoraj 15 m visoko, celo nad obok Velikega naravnega mosta. Na koncu doline Rak ponika v Tkalca jami. Tu so potapljači preplavali sifon in odkrili 1,8 km dolgi rov v smeri proti Planinski jami. Ta se konča s še nepreplavanim sifonom, ki odvaja vodo do več 100 m oddaljenega izvira v Planinski jami. V začetku 19.stoletja so pri izviru Raka delovale žage do leta 1853, ko jih je porušila velika povodenj. Žagarstvo samo ni bistveno vplivalo na gozdove Rakovega Škocjana, saj so imele žage skromne zmogljivosti. Od leta 1949 je dolina zavarovana kot krajinski park. V njej deluje CŠOD, urejena pa je tudi naravoslovna učna pot. |
|
|
