|
|
|
JAMA
V JEZERINI
Na
matičnem Krasu nedaleč od vasice Gradišče pri Materiji, leži čudovita, a
skoraj nepoznana jama V Jezerini. Nastanek jam tega območja je zelo zanimiv. S
flišnih Brkinov po neprepustnih tleh tečejo v jugozahodni smeri številni
potoki. Ti potoki pa vsi poniknejo, ko zadenejo na apnenčasto podlago Kraškega
roba.
Prav
to se je zgodilo v dolini potokov Torek in Perilo, kjer leži omenjena jama.
Zanimivost te doline je, da oba potoka tečeta vsak po svoji strani sicer
skorajda ravne doline, ko pa zadeneta na apnenčasto podlago, ponikneta vsak v
svoji ponorni jami.
Prav
posebej je zanimiv ponor Perila. Ob navadnem dežnem režimu ponika potok že v
blatnem ponoru. Ob večjih deževjih pa ta ne more požirati vse vode in voda v
silovitem toku teče skozi krajši kanjon v ponorno jamo V Ponikvi. Dolina se
slepo konča ob apnenčastem robu, travnik pred njim pa krasi velika razpadajoča
opekarna, ki je za surovino uporabljala naplavljeno ilovico.
V
geološki zgodovini se je teren pogreznil, saj je sedanji vhod v jamo V Jezerini
70 m nad nivojem današnje doline. Takrat je tedanja voda potokov ponikala v tej
jami, po spremembi nivoja tal pa si je našla novo pot.
Vhod
v jamo je zelo enostaven. Kot pri številnih drugih kraških jamah je nastal
tako, da se je podri strop nad delom jame in odprl se je vhod. Strop se še
vedno podira. kar se vidi tudi po tem, da je vsepovsod polno svežih odlomov.
V
levo stran se jama konča že po nekaj 10 m. Kapniki v tem delu so zaradi
vplivov zunanjega zraka in temperaturnih razlik med letom prizadeti in
razpadajo. Pozoren opazovalec pa lahko v zimskem času opazi prezimujoče
netopirje.
V
desno stran je jama dolga skoraj 400 m. Prvih 100 m nas vodi skozi precej velike
dvorane s krajšimi lepo zasiganimi stranskimi rovi, ki pa se slepo končajo.
Potem se strop spusti skoraj do tal in jama se nadaljuje skorajda vodoravno.
Skoraj enakomerno se izmenjujejo krajši rovi in dvoranice. Jama je preprosto čudovita.
Je vseh mogočih barv, kot rezultat različnih primesi v apnencu. V njej
skorajda ni videti osnovne kamnine, ampak je v celoti zasigana. To pa je lep
dokaz za zelo zelo staro jamo.
Jama
je v celoti suha in je voda ne poplavi niti oh najhujših deževjih. Zato v njej
tudi ni videti kaj dosti favne. Opazi se kakšen pajek, pa stenica ipd.
Končno
dvorano zapre zasigana stena. Jama se verjetno nadaljuje še naprej, saj ni pričakovati,
da hi se tako velika dvorana slepo končala. Značilnost te dvorane je orjaški
kapnik, imenovan mamut. Kljub očitnim poskusom. da bi našli prehod v
nadaljevanje jame, ki zagotovo obstaja, nam za zdaj ostaja le upanje, da ga bodo
jamarji našli.
Z
vsem bi bili lahko zadovoljni, razen, kot po navadi, s človeškim razumom. Ker
je jama sorazmerno lahko dosegljiva, je precej poškodovana, najdejo pa se tudi
ostanki karbida kot znak, da so tudi med jamarji veliki nemarneži.
Tako
nam ostane le upanje, da se bodo lepote jame ohranile tudi prihodnjim rodovom. Janez Mihovec |
|
|