|
|
REKA DRAGONJA Reka Dragonja in njena dolina predstavljata poseben ekološki prostor - zeleno območje z izjemnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. To je edina slovenska reka, ki ne teče skozi naselja in je zatorej neokrnjena in čista. Dragonja je največja slovenska reka na flišu. Dolino si je izoblikovala v zaledju Koprskega flišnega gričevja, v severni Istri, in je ena izmed mejnih rek Šavrinskih gričev.
Njeno porečje s številnimi pritoki je dolgo 29 km in obsega površino 95 kv. km. Izvira pod zaselkoma Poletiči in Galantiči, gričevnatem svetu Slovenske Istre. Na poti proti morju se steka vanjo veliko hudourniških pritokov. Tudi reka sama ima hudourniški značaj. V zgornjem in srednjem toku teče po flišnem območju, zato se stekajo vanjo pritoki z obeh strani. Najmočnejši je Rokava ali Pinjevec. Spodnji tok je drugačen, saj teče tu Dragonja med flišnimi kamninami na desnem in apnenci na levem bregu. Tako je S pobočje še naprej razvejano, z J strani pa pritokov, po Argilli oziroma Poganji, ni več. V zgornjem in spodnjem toku je tudi oblika doline povsem drugačna. Medtem ko je v zgornjem toku dolina ozka in težje prehodna, je v spodnjem toku široka z naplavljeno ravnico. Dragonja se izliva v Sečoveljski zaliv, kjer so na desnem bregu sečoveljske soline.
Opisujem zgornji del doline, ki je zaradi neokrnjenosti primeren za hojo, kolesarjenje, sprostitev in doživljanje divje narave. Dolino odlikujejo pečine in tesni tolmuni, v katere vise korenine dreves. Dolina ima tudi bujno vegetacijo in številne sigaste slapove hudourniških pritokov. V polpretekli dobi je bila dolina znana po mlinarstvu, po vojni pa je mlinarstvo usahnilo. Zadnji Blažev mlin pod Krkavčami je mlel do leta 1968. Milan Rejec |
|
|
